AMPokalipsa zdaj
Za velike se zgodbe začnejo z velikimi dogodki. Včasih pa se še večji začnejo z majhnimi napakami. Moja se je začela z… obvestilom:
AMP napaka.
5xx
»Vaša stran ne deluje.«
Že spet?
Kot že neštetokrat prej me je Google pičil, da naj se skuliram in odpravim napako, sicer me bo dal v manj udobno sobo. Tega minimalizma pa se vsak najbolj boji.
Takoj odprem stran, dela.
Odprem članek, dela.
Odprem drug članek, dela.
Hmm… Izkazalo se je, da napake ni in upal sem da je bil zadovoljen z rezultatom tudi Google.
Kljub temu dolgo nisem umiril misli in se spraševal: “Zakaj nekdo prikazuje vsebino, povezave do nje pa ne? Sploh potrudi se ne. Saj hvaležnost med razumnimi še ne pomeni denar.”
Po enem 0.3 žganju sem jaz z nekaj kreativnosti omejen dostop do svoje imovine tehnično dovršeno rešil. AMP je po novem prikazoval le toliko vsebine, koliko sem jaz menil da je želim deliti. Za več vsebine pa je bilo potrebno klikniti na gumb.
Tako, kot se spodobi.
MEDTEM NA IRSKEM V GOOGLE HQ — AMP Oddelek
Analitik 1 (vleti v sobo, kot da gori streha): »Gospod! On nam je… omejil dostop!«
Vodja (brez da dvigne pogled): »Kateri ‘on’?«
Analitik 1: »Tisti. Tisti problematični.«
Vodja (brez da dvigne pogled): »Kateri ‘problematični’?«
Analitik 1: »Tisti, ki je je za nas ustvaril Mailbox in nas poslal na FAQ kreiran za nas!«
Vodja (z dolgim vzdihom): »O, ne… ne on… Kaj je naredil tokrat?«
Analitik 3 (drži papir, trese se): »Gospod… prebral sem njegov članek o AMP.«
Vodja: »In?«
Analitik 3: »Ne razumem ničesar.«
Vodja (končno dvigne pogled): »Odlično. To pomeni, da je strokoven.«
Analitik 2 (tiho): »Gospod… jaz sem razumel en del.«
Vodja (z grozo): »Kateri del?«
Analitik 2: »Tisti, kjer piše, da je AMP… nepotreben.«
Vodja: »NE! Tega se ne bere na glas!«
Pravna direktorica (vstopi kot hladna senca): »Kdo je omenil… nepotrebnost?«
Analitik 3: »Nihče, gospa! Samo strokovnost!«
Pravna direktorica: »Dobro. Ker če kdo razume AMP, potem imamo problem.«
Analitik 2: »Kaj storimo?«
Vodja (zavije z očmi in mrko pogleda): »Pošljite mu obvestilo o napaki.«
Analitik 1: »Ampak Vodja. Sistem ne kaže napake. Ker dejansko to ni napaka.«
Vodja: »To je napaka, če mi rečemo.«
V moji galaksiji diši po relaksaciji
Ravno sem za konec zakuhal sprostilni melisin čaj, ko pride novo sporočilo:
Nova napaka na AMP.
5xx
Pa saj se hecate?
Še preden se bo čaj ohladil sem se odločil tehnično rešiti težavo enkrat za vselej. Celo malo krivo sem se počutil, ker sem imel občutek, da se zavoljo mene Google ustraši lastnih senc. In ker je na temo konkretnega errorja to že ne vem katero-tisoče vznemirjanje, sem tokrat naloge lotil z vso resnostjo.
Navsezadnje je delo čas.
Čas pomeni denar – drugemu strošek.
Tega pa si nihče ne želi.
Raziskava je pokazala, da napaka ni le tehnična ampak tudi in sploh pravna ter da spet in znova napaka ni na moji strani.
Namreč:
- moja stran je delala,
- delovala ni klonirana moja stran, ki so jo ustvari na njihovem strežniku.
- doseg do njihovih kopij moje strani, klonov moje vsebine ni bilo občasno viden.
Nikoli nisem bil še tako prepričan, kot ta hip: AMP vtičnik mora proč.
KLIK [deaktiviraj AMP]
MEDTEM NEKJE NA IRSKEM SO PREGOREVALE LUČKE
Analitik 1: »Gospa… on pravi, da ga vznemirjamo z napakami.«
Pravna direktorica: »Mi? Vznemirjamo? Mi ne vznemirjamo. Mi obveščamo.«
Analitik 2: »Gospa… pravi, da mu povzročamo delo.«
Pravna direktorica: »Delo je dobro. Delo pomeni, da sodeluje.«
Analitik 3: »Gospa… pravi, da je delo strošek.«
Pravna direktorica (z ledenim glasom): »Strošek? Za koga?«
Analitik 3: »Za… njega.«
Pravna direktorica: »Ne razumem. Zakaj bi bil strošek na njegovi strani? Mi smo tisti, ki imamo infrastrukturo.«
Analitik 1: »Gospa… on je kar odstranil AMP.«
Vsi: »KAJ?!«
Pravna direktorica: »Popolnoma. Vtičnik je izginil.«
Analitik 3: »Gospa… stran mu zdaj dela bolje.«
Pravna direktorica: »Ne omenjaj tega. To ni mogoče.«
Analitik 2: »Gospa… pravi, da se sprenevedamo.«
Pravna direktorica: »Sprenevedamo? To je pravno občutljiva beseda. Raje recimo… kreativno interpretiramo odgovornost.«
Vodja: »Gospa… kaj naj naredimo?«
Pravna direktorica: »Enako kot vedno. Ignorirajte ga. On je problematičen.«
Analitik 2 (tiho): »Gospa… a ni mogoče, da smo mi problematični?«
Pravna direktorica: »Ne. Mi smo Google.«
Fascinira me dejstvo, da Google kljub svoji resnosti izkazuje svojo igrivost. Kar je najlepše je, da se za nobeno ceno ne odreče njegovi najljubši igri: »Mi smo naredili napako, zato jo boš popravil ti.«
Sprva sem se res trudil, toleriral, bil ustrežljiv, potrpežljiv, samo malo sem priprl okno. Kot človek, ki zapre okno, ker mu sosed kriči čez ograjo.
Ampak oni niso nehali.
Napake so vedno in vseskozi prihajale naprej. Obvestila so letela. Vsako je bilo bolj panično od prejšnjega. Kot da bi mi nekdo vsakih 15 minut poslal SMS: »Ej, tvoja hiša gori!«
…medtem ko gori njegova kopija moje hiše, ki jo je sam zgradil brez dovoljenja.
In enkrat je dovolj.
Še enkrat:
Delo je strošek.
Strošek je denar.
Denar je moj.
Napaka je njihova.
In zato je bilo nujno narediti tisto, kar bi moral narediti že davno: odstraniti moteče faktorje.
In takrat se zgodi nekaj, česar Google ni predvidi in ne pove.
Moja stran je začela delati bolje!
Ko sem odstranil AMP, sem prvič po dolgem času začutil nekaj, kar sem skoraj pozabil: svobodo. Ne popolno, ampak definitivno več svobode. Ampak to je šele začetek.
Stran dela bolje.
Obvestila utihnejo.
Google je zmeden.
Jaz pa sem … miren.
Takrat še nisem vedel, da je to bil prvi korak proti dnevu, ko bo Google rekel: »Če ne igraš po naših pravilih… te ne bomo več videli.«
Ampak to je že druga epizoda.
Google javni e-poštni predal << Prejšnja epizoda — Naslednja epizoda >> Neskončna verifikacija
